Tako, pa smo ga dočakali. Nov začetek, nov štart, nov val, ki se bo kaj kmalu zavil v vrtinec...no, odvisno seveda, koliko lekcij smo v preteklem letu prejeli in predvsem dojeli in SPREJELI.
Sama moram priznati, da sem imela preteklo leto precej burno in ja, bom raje rekla zanimivo. Ker zelo težko na življnje in na preizkušnje, ki nam jih daje, gledam, kot na nekaj zlega, slabega, kot na nekaj kar nas vedno znova in znova ropa in siromaši. Naj bo izkušnja še tako težka in boleča iz nje se vedno, VEDNO rodi le najlepši cvet. Če v to verjamemo in ga znamo pogledati ravno v trenutku, ko se iz obetajočega se popka prične rojevati najprej majhen, drobcen cvet, ki se trudi in sili na plano. Tako, kot se rojeva otrok v bolečinah, tako se tudi ta najlepši cvet, rojeva počasi in vsak preboj ga zaznamuje.

Moja navečja bolečina preteklega leta je bila trenutek v katerem nisem več čutila ljubezni. V nekem momentu, sem v sebi začutila tako globoko praznino tako veliko nesposobnost čutiti nekaj ali karkoli do nekoga. Kot bi me nekdo oropal bistva sebe. Kot bi mi nekdo rekel: “Hey...pa saj imaš vse, imaš službo imaš ugled, si pametna in dobro zgledaš...pa saj ne rabiš čutit. Bodi hedonist. Postani neobčutljiva . Ne brigaj se za to, ali imaš ob sebi osebo, za katero bi tudi umrl ali pa je pač ob tebi nekdo, ki se je pač tam znašel ponesreči.” Kdo sploh rabi ljubezen?
Ljubezen je itak ena velika bolečina. Ljubezen je precenjena. Je boj za obstanek. Je pot in je konec. So metuljčki v trebuhu in je kemija, ki je odvisna od raznih drugih kemijskih reakcij v možganih. Je kemija, ki čez čas spremeni obliko. Je nekaj kar je in kar kmalu več ni.

Ali ste že kdaj imeli občutek, da se vam v življenju dogajajo samo nasprotne od željenih si stvari. Marsikdo bi rekel, da je to nekaj najhujšega kar se ti lahko v življenju zgodi. Ko nič ne gre po naših predstavah. Ko se vse križa z našimi pričakovanji. Jaz sem ta pričakovanja že pred časom opustila in si rekla No more...theres no love for me. Gremo dalje, hedonistično, uporniško, divje in neobvladano ter nedostopno.
Prvič v življenju sem začutila takšen odpor do vsega kar diši po ljubezni. Do vseh poljubov, dotikov, pogledov, romantičnih filmov, pesmi, poezije in balad...in bolečina ob tej izgubi je bila nenormalna. Pravzaprav je bila najbolj boleča otopelost ob nečutenju oz. vse skupaj je bila le želja oz. strah pred ljubiti in izgubiti.
Prava ljubezen boli...vsi so mi govoili. Vsi prepričevali, da boli, da ni vredno, da je varnost vse. Da če ljubiš tvegaš to, da si prekleto ranjen. Ahhjaaa, pozabila sem pa, da vsi ti ljudje, ki so mi to govorili, že kar nekaj časa živijo na avtopilotu svoje življenje, se zjutraj ne zbujajajo z veseljem, ker je zunaj nov dan, ker jim pod oknom rastejo divje vrtnice in na oknu prepevajo ptice. Niso opazili, da se pred njihovimi očmi vsako jutro prebudi sonce v svoji najlepši različici. Samo so...in so bili. Živeli, ker jim drugega ni preostalo in s tem okužili še mene. Pa tako sem se branila in tako borila proti vsej tej negativni energiji...in sem...zablokiala srce, zablokirala čustva in šla naprej...z dvignjeno glavo, z napolnjenim egom, z slabostjo v želodcu, če sem kje videla zaljubljen parček in nasmejane obraze parov, ki so več kot očitno kazali naklonjenost drug drugemu. Jaz sem šla naprej, mimo njih prezirajoče...a globoko v srcu...tako zelo žalostno. Tako zelo potrebno po čutenju tega, kar čutijo oni. Tako zelo razočarana nad vsem, nad življenjem in nad tem, da mi je bila odvzeta najlepša stvar, ki jo je mogoče čutiti v življenju.
Sama definitivno nisem polovičarka, tako je tudi v ljubezni. Ali ljubim močno, predano in z vso strastjo ali pa sploh ne. Ali raje, tako na takšen način si jaz predstavljam pod alinejo-LJUBITI.

V tistem času čustvene blokiranosti je tudi nastal tale zapis.

Od takrat je minilo nekaj časa v katerem je ta čustvena otopelost počasi izgubljala svojo moč, ali raje svoj sij in ni več prevladovala nad mojim življenjem, predvsem zato ne, ker ji  nisem več posvečala svojega časa oz. misli.
Preprosto sem vso svojo energijo usmerila v delo, ki ga imam tako zelo rada. V spomine, v pisanje svojega prvega romana, v slikanje...in počasi se je moje srce spet odprlo. Spet začutilo tisto, kar sem tako pogrešala. Ljubezen. Noro. Najlepšo. Predano. Ko rečeš ljubim te, brez zadržkov. Ko veš in ko si upaš. Ko vse dobi svoje mesto.

Ljubezen je...predati se nekomu z vsem srcem, dušo in telesom. V ljubezni ni prostora za vprašanja, za moralo, za prav ali narobe. V ljubezni ni nič prepovedanega. In ni razloga za strah. Zato...naj vam za konec samo položim na vaša srčeca: Ljubite, ljubite, ljubite...in boste ljubljeni. Ko vas udari se je ne branite, a le, če zares začutite, da je tista prava. Kajti, ko bo prava boste vedeli in boste čutili in si boste upali in šli do konca. Ker za ljubezen se splača. Ker je edina, ki kaj velja in je edina, ki ni precenjena.
Ne iščite je, ker bo ona našla vas.

Z veliko ljubezni, od mene za vas...za dober štart v leto 2009...LJUBITE!!!

Vaša Teja

Komentarjev (2)

Zadnje čase dobim goro mejlov in vprašanj kdaj bom napisala še kakšen ekstremno seksi blog. Pa sem malo razmišljala, kaj za vraga folk misli pod ekstremno seksi blog? 

Zadnjič mi je sodelavec rekel, svaka čast, da si upaš, objavljati takšne zapise. Pa to tako -javno. Da vsi preberejo. Pa tako osebne stvari, kot je igranje z vibratorjem. Zaročenka mojega dobrega FB prijatelja, mi je, na gtalku, priznala, po tem ko sva obdelali marsikatero seksi temo, da je, najprej mislila, da sem samo tako zelo željna pozornosti, da pišem o tem. No potem je priznala...da sem vbistvu res taka. :) Malo utrgana. Vbistvu ne, nisem utrgana, pa tudi ni to upati se, ker saj konec koncev ne skačem s padalom, da bi za to, potrebovala ne vem kako veliko poguma. Ampak le pišem o stvareh, ki so tako zelo normalne, človeške, vsakdanje. Ker je pač to še edino kar nam lepega in prvinskega ostane v tem ponorelem svetu.

 Britanka Katy Perry je nedolgo nazaj izdala velik hit, ki je takoj postal uspešnica, I kissed a girl...in bejba je tako hudo zadela v samo bistvo, globoko vame in v moje spomine, da kar boli. V spomine na moje čase, ko sem vse vikende preplesala v Izolski Ambasadi Gavioli in eksperimentirala z odnosi. Vedno sem nekako oboževala občutek, biti na robu, preizkušati meje, iti čez njih, poskusiti, vse tisto, kar se je za tiste čase, še zdelo tako nenormalno.
V vrtincih plesne ekstaze in tisočerih pogledov, se je neke vroče klubske poletne noči vame zagledala simpatična deklica. No bolj ženska, menda malo starejša od mene. Italianka. Temnolasa dolgolaska, z magnetnimi očmi. Jaz sem jih štela sladkih 18. Bila sem divja, spontana, navihana in...v nekaterih stvareh še tako zelo neizkušena. Pravzparav si nisem nikoli predstavljala, kakšna je medsebojna ženska privlačnost  oziroma kako je, če te privlači isti spol. Niti v sanjah si nisem predstavljala, kako se je dotakniti ženskih prsi, čvrtsih, jedrih...kakšen je občutek pobožati dolge mehke las, poljubiti sočne ustnice. Do tiste noči.

Plesala sem na divje ritme in uživala v svoji privlačnosti za vse poglede okoli mene...nezavedajoč se, da je tiste noči zrlo vame par temnih oči ene najlepših žensk kar sem jih kdaj imela možnost videti. Ne samo, da je bila noro drugačna, privlačna in osupljivo karizmatična. Do nje sem prvič začutila nekaj več. Željo potem, da se najini telesi zdužita.

Prišla je do mene. Vse okoli mene se je vrtelo, light show v tistem majhnem mezzaninu se je z intenzivnimi barvami spojil skupaj z neverjetnim komadom, nikoli ga ne bom pozabila, Ride on by Silicone soul.
Plesala sem, glasba sama je poskrbela za erotično ozračje. Nekako nikoli nisem marala osladnih moških pogledov, brezveznih vprašanj, pomežikov, prepotetnih Italianov, ki so ti govorili v stilu:" Que bella in dolce vita"...vse to je bilo tako poceni. Najraje sem plesala sama, ali s prijatelji, ki sem jih poznala in zaupala.

Približala se mi je z svojo nebeško postavo, za kako glavo višja je bila od mene. Ženska je resnično imela filing za ples. Ponavadi bi se umaknila, če bi se mi kdo ali katera preveč približala. Ampak njej, njej sem pa pustila. Naj se igra, divji ples začne. Popolnoma brez pričakovanj sem ostala v njenem polju...plesali sva...brez odvečnih besed. Najini telesi sta se zvijali v ritmu housa, vse okoli naju kot da ni obstajalo. Prijela me je za boke, stoječ za mano. Pritisnila me je ob sebe. Začutila sem njeno vroče, prepoteno telo. Drgnila se je ob mene in me nežno božala po ramenih.

Bilo je tako zelo narobe a tako zelo prav. Ja...kot poje Katy Perry, bila je igra. Raziskovanje. A zanjo najbrž kar pogosta izkušnja. Meni pa je bilo vse tako novo.
Dišala je tako zelo lepo, še zdaj se spomnim orientalskega vonja njenega parfuma. Mehkih las.
Za trenutek sem se počutila, kot, da ne vem kako naj se odzovem. Ona je to najbrž opazila in mi dala jasno vedeti, naj se ne sekiram, naj vse prepustim njej. In res...prijela me je za roko in si jo pogladila po laseh. Imela je do ramen dolge, skoraj črne izredno ravne lase. Mehke.  Prepustila sem se svojemu instinktu...in ona je pustila meni. Z rokama sem jo objela za glavo in jih, povonjala. Kot svilne niti. Lice ob lice. Koža je bila lepljiva. Še vedno sva plesali, kot, da je to edino, kar naju ohranja pri življenju in napaja z energijo.

Telesi sta se približali na centimeter, bok ob boku, njeni roki na moji zadnjici.
Pogled globoko v oči. Vedela je kaj dela in kaj želi od mene. In jaz, prav tako brez besed sem vedela kaj želi ona.
Poljub, dolg, mehek, vroč, sladek, prepovedan, nenavaden, drugačen. Odmaknila sem glavo in jo pogledala. Za trenutek sem se počutila rahlo nenavadno, nisem bila vajena takih ekstremov. Poljubiti punco, ha, to je bila filmska tematika. Do takrat. Pogledala sem okrog sebe in se zavedla, da sem v Gavioliju, kjer ni nič nenavadno in kjer je vse drugačno popolnoma normalno.
"Lets do it Teja!", sem si rekla. In najine ustnice so se prilepile druga na drugo. Brez zavor. Jezik mehek, vroč, okus po martiniju, z rahlim priokusom šminke.
Bili sva eno. S poljubom sva se združili v nori ekshibicionistični klubski noči.
Plesali sva še dolgo v noč. Se poljubljali in bili kot...par. Kot pravi ženski par.

Zunaj se je začelo daniti. Pogled na plesoče ljudi je bil katarzičen. Vsi so plesali in bili izgubljeni v svojem vesolju elektronskih užitkov.
Takrat mi reče..."Tambelina...thank you", prilepi poljub na usta. V meni je vse norelo od hormonov in želje po...imeti jo še in še več. A je odšla.
Za vedno. Videla je nisem nikoli več.  Upala sem, da jo srečam spet naslednjo soboto. Plesala sem na istem mestu kot takrat. A nje ni bilo.

Bilo je kratko a sladko. Takrat sem spoznala drugo preseganje meja. Spoznala sem okus ženske. Spoznala sem, da je mogoče, v celoti se prepustiti nežnemu bitju, ki se mu reče ženska.

Od tiste noči, je pitje Martinija zame pravi obred. Ker ko se mojih ustnic dotakne ta sladka pijača, je kot bi znova čutila njene ustnice.

Nikoli je ne bom pozabila, nje, ki mi je pokazala svet ženske erotike in norega poželenja.

 

 

Komentarjev (0)

Zagotovo ste v svojem življeni izkusili že seks z ali brez čustev. Tukaj mislim predvsem na tista čustva, ki se ti porodijo ob osebi, ki te noro privlači, ki ti diši tako nenormalno lepo, da bi se zalepil nanjo, jo vonjal, okušal, božal in je nikoli več ne izpustil. Ker ona je enostavno, ali on, drugačna. Ima tisto, nekaj VEČ.
In čas, ko si z to osebo mineva tako hitro. Skozi vsako besedo jo bolj vsrkaš vase. Opaja te njen vonj, vsaka beseda iz njenih ust je...waw, fantastična in vedno na pravem mestu.
In seveda na drugi strani, seks z osebo, ki te privlači, ti diši zgolj telesno. Občutek je sladek a kratek. Nekaj pogledov, nekaj dvoumnih dialogov, in če sta dovolj pogumna in zrela ni treba dosti, že se naslednji kader odvija  v kakšni izposojeni pisarni, sobi ali avtomobilu. Osebo začutiš, ampak takoj po orgazmu je ne čutiš več. Pride vrhunec in za tem padec. Po samem seksu sledi nekaj trivialnih izmenjav besed, no morda še en hiter skos nanjo, vanjo ali nanj  in to je to.Rad bi čimprej odkorakal do kopalnice, spil kavo, če se le da, sam z sabo in potem nazaj v vsakdanje življenje.

Pride faza, pride obdobje, ko se ljudje nismo sposobni poglabljati globlje v osebo. Ko nas njen vsakdan zanima le do takrat, dokler se z njo ne znajdemo v postelji. Potem govori telo. In s tem ni nič narobe. Vsak dan mimo nas pride toliko ljudi, toliko karakterjev, toliko lepih privlačnih teles. Pride čas iskanja, čas tranzicije. Čas ko se nam zdi, da je življenje prekratko za vse kar bi še radi preizkusili. Eksperimentiranje in iskanje tistega oz. tiste, ki te bo popolnoma očaral. In tistemu oz. tisti se predaš brez nepotrebnih vprašanj, dilem...veš, da je prav, da si z njo, njim....in si želiš še in še več.  Ampak potem imamo na drugi strani seks z osebo, ki jo čutimo na višji ravni.

Spoznamo osebo, ob kateri dobimo občutek, da jo poznamo že od nekdaj ali pa v njej najdemo nek nezavedni košček sebe. Svojega jaza. Nekdo nam postavi ogledalo pred obraz in vidimo tisto kar smo vedno iskali in si želeli spoznati. Občutek, ki ga mnogi menda nikoli ne doživijo...vonj, ki tako noro diši, da se počutiš, kot, da bi te nekaj zadelo v glavo.
Ženske  ponavadi predemo kot male mucke, glas se zniža, hočemo, ne, vemo, da ga moramo osvojiti.

Oba nora od ekstaze, od neverjetnega ujemanja, od želje drug po drugem. Zadeta drug od drugega, se predajata poljubom, božanju. Koža je mehka, iz vsake pore prihaja omamen vonj. Po njej in po njem. Pogledi v oči so globlji, čas se ustavi, barve postanejo intenzivnejše, vsaka pesem, vsaka beseda dobi globlji pomen.
Vsak gib in poteza kažeta na noro medsebojno ujemanje. In vsak dotik prijetno zaskeli...nežno strastno...prvinsko in tako zelo čutno.
In ko se predata drug drugemu v popolnosti, ko pade še zadnja krpica s telesa, ko dotiki preplavijo telo...in vsi ti dotiki so na pravem mestu, Točno tam, kjer pašejo najbolj. Kot, da bi  vsak košček telesa oba že dolgo poznala. Kot, da sta se našli duši, ki se poznata že od nekdaj.
Nič več ni dilem v stilu, ali sem  jo prijel na pravo mesto, ali ji paše. Ona se ne sprašuje ali je dovolj glasna. Vse je jasno. Pravila kar naenkrat izgubijo svojo vrednost. Oba vesta, da sta se predala. Postala sta eno. Brez dileme. Kot v filmu Devet tednov in pol. Nora strast.

In seks je...divje nežen...z vsemi toni in podtoni. Vsak košček potu s telesa, je kot voda, ki ju napaja z energijo. Z jezikom jo okuša povsod, ker ve in čuti, da je ona prava zanj. In ona se z vsakim poljubom, z vsakim dotikom bolj zaljublja vanj. In on...si jo vzame. Celo...ve, da je njegova in ve da je prava.
Vse se poklapa. Čista tantra...trajajnje. Želja  pa vedno bolj narašča. Ni minevanja. Je le sladka naslada, ščemenje  in čakanje, da se srečata spet.

Komentarjev (0)

Takole, spet je čas za še eno moj globok, prvinski, seksi blog. Ehh.. pa saj mi ne gre danes z nekimi hudimi uvodi.

Stvar je pravzaprav popolnoma enostavna in verjamem, da zadeva vsake toliko časa prav vsakega od nas. Tema, s katero smo se zadnjič ukvarjale s frendicami ob pokušini belega pa rdečega, vina, se razume,  je bila: GLASNOST Ooojev in Ahhhhjev... in z njimi povezanih užitkov. Povedano po domače, ali smo glasne ali nismo pri seksu? In zakaj ne, oz. zakaj ja?

Še kot mlada deklica sem živela v prepričanju, da je seks dveh oseb, moškega in ženske, neko blazno brutalno dejanje, pri katerem on poškoduje njo. Ja vem, smešno... vendar popolnoma normalno. Po Freudovi razlagi je namreč to edini pravi odziv mladega spolno neaktivnega človeka, ob pogledu na seksualni akt. On na njej, še huje on za njo, suva ob njene boke in ona se ob tem dere tako zelo naglas, kot bi namesto penisa v njo tlačil bejzbolski kij in ga na vso silo...hja..saj veste ne. :)

Skratka ona vpije, se dere in iz glasilk sprošča nič kaj prijetne samoglasnike za uho, morda sem in tja kakšen glagol... on pa nad njo dominira in sprošča svojo živalsko moškost. Pa tukaj ne gre za vprašanje dominacije, ali za to, da bi kakor koli prezirala divji in grob seks, ki priznam, paše tudi meni in katerega si ženske in moški še vedno, iz neke meni nerazumljene dogme ne privoščimo tako pogosto kot bi si ga morda želeli. In kot si ga, to povem na glas, verjetno bolj želimo ženske kot moški. Gre za to, da mi nikakor ni jasno, zakaj ženska tako divje vpije!? Kaj vpije, vrešči kot bi jo rezali.

Prijateljica z že več kot pol leta trajajočo skrivno vezo s poročenim moškim, ki mimogrede izgleda kot eden tistih najbolj divjih adonisov, mi je zaupala, da se je pred kratkim med seksom z njim zalotila, kako premišljuje ali ni morda njun seks pa le preveč tih. Halo? Med seksom? :) On namreč iz sebe ne spravi niti ene besede... nič... OK, ko mu prihaja ja... nenadzorovani izdihi ugodja, so nekaj najlepšega, kar lahko ženske slišimo od svojega partnerja. Ampak on je tiho in ne samo to, zalotila je samo sebe, kako se cenzurira med samim odnosom... Zdi se ji neprimerno, da med tem, ko on na njej tiho opravlja, ona simulira blazno ugodje z raznimi uji, ahji in oooojiii... Za šalo sem ji svetovala naj poskusi z mrmranjem. Hehe, no ampak dilema je resna. Naj ženska fejka? Pa saj konec koncev uživa v seksu. Ampak v tišini vse skupaj izpade precej klavrno. OK, sem rekla, pač je možakar preveč usmerjen na njene intimne in malo manj intimne dele in se mu za razliko od nje, ne zdi smiselno pretvarjat, da nastopa v troderotičnem filmu. Odločia se je, da tudi ona ne bo več fejkala ampak se bo prepustila, pa čeprav - v sveti tišini. Vse smo se strinjale z njo, da bo tako najbolje. Če jima je cilj, da obema pride in gre obema le za potešitev prvinskih potreb, potem je ok. Naj bosta tiho...

Tudi sama, moram priznati nisem med najbolj glasnimi. Pa sem v preteklosti tudi že stestirala marsikateri prijem in tehniko. Ponavadi je bilo tako, da bolj kot je bil seks za nič, bolj sem ob samem dogajanju razmišljala o detajlih. Ha... in tako se nam je tistega večera posvetila še ena ugotovitev:

Da bolj ko je partner s katerim si v postelji nekompatibilen s tabo, bolj ženske analiziramo samo dogajanje. Aleluja :)

Druga kolegica nas potem razsvetli s še eno močno idejo: da pa konec koncev ni slabo, če se ženske pretvarjamo, da nam je “boleče” noro dobro. Hah, ja okej, kaj naj potem sopiham in ihaaaaam, kot kaka vprežena kobila? Ampak po njenih izkušnjah je vpitje in globoho dihanje in pihanje obvezno za dober seks. Hmmmm, okej... priznam, včasih zna biti tišina med seksom blazno moreča reč. Ko slišiš vsak šum iz okolice, vsak pljusk in mljask telesa... nemalokrat se mi je zgodilo, da sem planila v smeh. Kako grozno za moškega, ki potem pomisli da je on naredil kaj neprimernega. :)

Torej,  na eni strani imam žensko, ki pravi da bo seksala v sveti tišini in na drugi strani eno, ki divje vpije in gruli, po vzoru Jenne Jameson ter tako dosega najboljše posteljne rezultate. Hmmm... v katero smer bi šla? Naj vpijem in vreščim ali naj bom pač tiho in se prepustim dotikom?

"Uf, punce..." sem rekla... "Stvar je taka, za tole diskusijo smo porabile dobro uro in popile kak kozarček preveč. Prav je, da pridemo do enega pametnega zaključka, saj me to kar smo zdajle napletle spominja na blazno resne Cosmo nasvete, ki poneumljajo že tako zmedene ženske. Bodimo pametne in končno pošljimo k vragu vse zapovedi, prepovedi in dvome ter moralna vprašanja. Nehajmo že končno med seksom razmišljati o seksu samem in se raje prepustimo in uživajmo!” CIN, CIN... kozarci so se zadeli.

Torej:

1. Če vas  nervira tišina, ko se obdelujeta s svojim dragim, si ustvarita glasbeno kuliso. Seksi zvoki kakega Erotic Lounga, vaju bodo odnesli v vrtince nore  strasti in užitka. Skratka, ne boste slišali svojih misli. :)

2. Če med seksom vaš moški ne izusti prav nobenega mmm in ahhh, ga lahko same malce postimulirate in rahlo zagrulite, ko se vas bo dotaknil na občutljivem mestu. Lahko vam bo sledil ali pa ne... ne sekirajte se... glasen seks še ne pomeni dober seks.

3. Tale je za vas dragi moški: Obvezno, NUJNO, nam morate med seksom povedati, da se vam zdimo seksi in da smo lepe. Ne vem kako je z vami fantje, ampak meni to blazno paše... "It really turns me on." ;)

Bodite strastni, upajte si in ne postavljajte si meja... Delajte, kar vam paše...potiho, mrmrajoče ali divje na glas.

Do naslednjič, en seksi pozdrav od vaše poredne :) Teje.

Komentarjev (1)

Hello people…evo mene, vso nasmejano, vročo in pekočo. Ok malo pretiravam, pravzaprav sem ravnokar opravila vse kar pač vsaka poštena ženska opravi ob koncu tedna po domačem stanovanju..pranje, sušenje, likanje, menjava poletne za zimsko garderobo…in take reči.

Med delanjem reda v mojih dveh omarah sem naletela…veste na kaj…hmm, kako bi jaz temu rekla…oz. bom takole rekla…to je polica na kateri se, poleg mojih zimskih puloverjev, pulijev in ostale podobne pikajoče in praskajoče oprave nahaja tudi verjetno vsaj za kakšnih 300 evrov Red Shopa.  Ja, priznam, vsake toliko me prime pa kaj nabavim..preko interneta se razume, ker me nekako prodajalke v tovrstnih shopih delajo nervozno. Ne vem zakaj, ampak ne morem se znebiti občutka da so tam zato, da si ti misliš kako one oz. oni to vse res obvladajo.

No kakorkoli…na tej moji polici se nahaja marsikaj. Marsičesa sploh še nisem preizkusila. Neki čudni emulziji vem, da je celo potekel rok trajanja, hehe. Kar je pravzaprav škoda…gre namreč za lubrikantu podobno tekočino, ki poveča moč orgazma pri..saj veste…ko se ženske pač same igramo. Skratka ta reč je danes romala v koš. Na žalost. Ker res deluje.

Ne bom naštevala kaj vse se še nahaja tam na tej najvišji polici…veliko drobnarij…med njimi pa seveda…moj najlepši…moj najbolj pokončni, velecenjeni, najdražji…moder delfinček, o katerem sem vam seveda že poročala. No zdaj je ta umetni frajer dobil svoje častno mesto na tej moji polici.

Ja vem, dolžna sem vam še kratek opis, khm, povzetek kako…hmmm….ali je opravil svoje delo. No, naj povem, da sem skurila vse baterije...kar že pove nekaj kaj ne, hihi. In vmes šla že po nove.

Torej moj dragi DELFIN, je kar poskočna trzajoča, vibrirajoča trda živalca. Ko sem ga prvič vzela v roke, sem vedela, da tale se pa ne bo predal tako zlahka in mi bo enostavno kos. No, edina, ki je opešala, je bila moja roka, ki pa jo je kaj kmalu po dveh rundah zamenjala leva. Hvala bogu za par rok, ne, ….
In ja prav ste prebrali, DVEH RUNDAH.

Pred samim prvim poizkusom sem nekaj dni abstinirala, če se razumemo. Pustila, da vse skupaj pade v alfa stanje in…ga vzela v roke. In ga…hmmm…malce je bil hladen, ogrela z rokami in ga prijetno namazala z lubrikantom z okusom jagode. In nato…gremo…ležim na postelji…sama…s tem velikim tri faznim orjakom v rokah…ga prižgem…in mi skoraj zleti iz roke…ok, gremo še enkrat….ga gledam, on vibrira, trese, se vrtinči, milo brni…za trenutek pomislim, ali bi ga sploh spustila vase…hmmm…ampak hitro seveda dilema mine, takoj ko se spomnim koliko evrov sem odštela zanj. Začnem čisto narahlo.

1. Ga naslonim čisto počasi na ščegetavček…uf…pa saj tole je zakon…vibrira…ampak saj mi ni treba, da ga skurim samo za zgornji del, torej, za enojni orgazem na samem zgornjem delu. Delfinček ima namreč tri prstke..enega za ščegetavček, drugega velikega za globinska dela, in tretjega za…igranje analne erotike (sam Freud se zdajle obrača v grobu), torej…

2. Počakam, da se še malo bolj navlažim in ga počasi porinem vase…pritisnem na tipko in….aaaaaaaaaa…hahahaha, planem najprej v smeh, zaradi same hecne situacije in ker se sama sebi zdim tako zelo nora….ampak ok, vse za znanost, hehe. Kaj se je dogajalo potem…hmmm…res dela. Vibrator, no, moj delfinček…dela…deluje…žge…in res dela na vseh platformah. In orgazem je orgazem z veliko začetnico. Čeprav tistega tretjega jezička za analno ne bi potrebovala…je zgolj šminka…ampak ok, naj bo…če je že ravno tam in če se tako zelo trudi, da bi migal…haha. In tako me je odstrelilo v višave. Ne lažem, če rečem, da mi je prišlo v slabih dveh minutah. OK nisem štopala, ampak vem, da tole…tole bi morala vsaka ženska imeti v svoji torbici. Takole, med malico npr…na hitro. Za tako hiter orgazem je najbrž kriv tudi jeziček na ščegetavčku, ki ga draži s takimi nežno grobimi božajočimi gibi.

Drage moje punce, to morate probat. To je enostavno NORO. To špila kot mora…ne vem kolikokrat sem v življenju doživela dvojni orgazem…in za njima takoj še enega in potem še enega…potem pa snisem mogla več. Delfina sem dobesedno vrgla poleg sebe…in uf…tole…je vredno svojega denarja…ja.

Čeprav moram priznati…delfinček nikoli ne bo mogel  nadomestiti pravega moškega, mojega dragega…ker vibrator nima vonja, ni tistega nagajivega trzanja vsake toliko časa…in če sem iskrena…rada imam predigro, igranje…lepljenje teles drug na drugega….obožujem njegove prste v mojih ustih…in kako se njegova slina zmeša z mojo. Obožujem občutek, da se ljubim z osebo, ki ima dušo…dušo, ki jo samo zame kaže skozi dotike in celotnim erotičnim aktom. Vibrator nima pogledov…

Vibrator pa…ja..je za hitre intervencije…za kako popoldne, ki si ga namenim samo sami sebi…ko pridem iz peneče kopeli lepo dišeča, še napol mokra…ko sem samo jaz in….moja duša…takrat uživam sama z sabo. Se dotikam tam kjer mi najbolj paše in takrat…je edina družba, ki jo sprejemam on…moj modri lepi tihi delfinček.

Toliko…za zdaj…vaša…poredna Teja

Komentarjev (6)

Spet preveč razmišljam, če je razmišljanja sploh lahko kdaj preveč. Gre pravzaprav za neko doživljensko sestavljanje puzzl, dogodkov torej, različnih mnenj, doživetij….. Nekako se mi zdi, da je življenje sestavljeno iz več podživljenj…ok, bom pisala malo bolj razumljivo, nekako tudi meni nikoli niso ležale neke blazne bizarne filozofske debate, ampak ok…morda bo tale blog nekakšen približek temu oz. bom skušala razložit dileme oz. razmišljanja mojih zadnjih tednov.

Tema ob kateri začutim sladko ščemenje in ob enem neke vrste enigmatično slabost, ki se prenaša iz ene poloble možganov v drugo. Ljubezen. In na mojo veliko srečo so se četrtkovi večeri romantičnih filmov na kanalu A, končali, s tem sem torej končno dočakala konec vseh teh srce parajočih filmskih likov, katerim so svojo podobo posodile razne Meg Ryan, Hugh Grant, Julia Roberts...v filmih Romanca v  Seattlu, pa Moj bivši se poroči, Pozabiti Saro Marshall..velike ljubezenske zgodbe, še večjih  zapletov, usodnih srečanj in spletnih pogovorov. In nenormalno srečnih koncev, ki se končajo z neskončim poljubom in seveda ZVESTOBO do konca njunih dni.

In take prigode gledamo na velikih platnih odkar smo se zavedali samih sebe. Sama sem dolgo verjela, da resnično obstaja samo ena in edina ljubezen v življenju. Da vsi ti občutki zaljubljenosti trajajo večno, če ne vsaj malce dlje. Sanjala o beli poročni obleki, hišici na gričku, morda še o kakšnem manjšem vinogradu, pa o treh otrokih. In …še bi lahko naštevala.

Nedolgo nazaj sem se pogovarjala z neko psihiatrinjo o ljubezni, o sanjah o filmski pravljični ljubezni, ki traja in se začne tako zelo magično. Hmm, kaj sem izvedela: nekateri je nikoli ne doživijo, (ker ona, je videla nenormalno veliko razočaranih oseb z zlomljenim srcem) …nikoli ni ni vse tako zelo popolno, da bi lahko dihali in živeli na umetnem kisiku. Popoln partner ne obstaja? Hmmm, ne! Popolnost je dolgočasna…ampak zagotovo mora nekje nekoč obstajati oseba, ki ti je 1000% pisana na kožo. Ne, ne obstaja. Ne?Hmmm…po prvih tresljajih zaljubljenosti, ki itak mine, pride na vrsto težko delo. Kompromisi, odrekanja, prilagajanja…Razmerja med moškim in žensko postanejo DELO. Ampak delat pa nočem. Želim dihat umeten kisik. Želim, da pravljice trajajo, da so resnične.

Ampak kar je pa najhuje, moja vera v eno in edino večno ljubezen, je ubita. Ne obstaja več. Je ni. Pa da ne boste mislili da slučajno iščem karkoli, vendar priznam, vsake toliko odplavam v mislih v preteklost in se spomnim začetkov. Vseh začetkov, ki so se začeli tako sladko…tako nedolžno. In vsi so minili. Pa nisem edina. Nekako je tega vedno več. Jaz sicer ostajam v varnem zavetju kjer mi ne manjka ljubezni in tako mi paše, ampak…ali smo jo spoznali, ali jo imamo…ob sebi ljubezen svojega življenja? Smo res srečni? Ja verjetno smo res.

Ampak zakaj potem toliko spogledovanja, varanja partnerjev, zakonskih posvetovalnic? Prepolnih psihiatričnih čakalnic in žensk na antidepresivih? Zakaj je že skoraj statusni simbol plačevati alimente za otroka, ker je ljubezen pač umrla. Hmm, nam tako zelo manjka ljubezni? In kaj sploh je ljubezen?

In zakaj je tako zelo nenavadno, če mi beseda ljubim te, ne pomeni vrhunca in smisla mojega življenja. Saj ljubim, po svoje, imam rada, spoštujem vsa bitja…ampak, ali sem res tako zelo sebična, če besedo ljubim te, najraje uporabljam v kontekstu:”Jaz ljubim sebe…”…in si med pogledom na zaljubljence mislim:”Ahh zasljepljenci” ☺

Nihče nikogar zares ne ljubi, vse je le iluzija. Vsi ljubimo dokler se počutimo dobro in dokler na drugih polnimo sebe.
In ni res, da ljubezen boli…ne ne boli, če ljubimo samo sebe.
In kako se moja zgodba konča? Se ne konča…vsaj dokler bom živa. In neglede na to kje sem in kaj delam…ljubim in to zelo.
Ampak ne po filmsko…ljubim po svoje. In najbolj samo sebe. Ja tako zelo sem sebična ☺

Do naslednjič…vaša (ne) zaljubljena Teja

Komentarjev (3)

Uff, zadnje dni se mi po glavi podijo zanimivi trikotniki...osebe brez obrazov...osebe nabite z erotiko in poželenjem. Osebe med katerimi bi ena lahko bila jaz, druga, hmm...simpatična privlačna ženska in moj moški. Kakšen srečnež kajne? Adonis, ki ima ne samo eno ampak kar dve  mladi dekleti željni njegovega obličja v vsem njegovem sijaju. Prizor v katerem se podrejo meje, kjer je vse mogoče, kjer ni prostora za slabo vest kaj šele moralne zadržke ali kasnejše obžalovanje. Vse to enostavno izgine.

Pravzaprav mi je notranjo potrditev, da napišem tale blog, dala, moja fatalna kolumnistka, pisateljica, igralka Vesna Milek v enih svojih zadnjih kolumen v kateri piše o trikotnikih in kvadratih, o erotični in čustveni razpetosti med dvema ali celo tremi moškimi. Nič tako zelo neverjetnega, da ne boste mislili. Pravzaprav je to nekaj, kar se lahko dogaja prav za vrati sosednjega stanovanja, sosednje hiše v vaši ulici. Kako nori so lahko ljudje, kajne?

Naj povem še, da iz leta v leto ali raje iz dneva v dan, vsa ta fama okoli spolnosti kot jo zagovarja Cerkev, češ, da je spolnost nekaj kar je absolutno vezano na totalno predanost zgolj in samo med dvema partnerjema, ki sta nujno  nasprotnega spola, vsaj zame izgublja svoj čar. Oziroma, priznam, ga je najbrž izgubila s trenutkom, ko sem si ogledala prvi porno film.

Morda je za vse to kriva seksualna revolucija, ki je pustila močan pečat na vseh kasnejših generacijah. Ali pa so svoje naredile plesne droge, ki so odprle nov širši pogled na seks kot tak.

In še do nedavnega bi vztrajno trdila, da v močni ljubezenski vezi ni prostora za eksperimentiranje v spolnosti. Saj ste verjetno že zasledili oglase v katerih par išče žensko za popestritev posteljnih igric. In najbrž ste takrat pomislili, kako brezvezna morata biti ta dva, da tvegata svojo intimo in ljubezen s tem, da si poiščeta intimno prijateljico. Ženske, pa smo najbrž pomislile, kako grozno mora biti, ko se pred nami naš moški ljubi z drugo žensko. To definitvno ne bi bilo za nas. Oh, kje pa, da bi se on, nje DRUGE ženske dotikal povsod tam, kjer se dotika nas. O ne to pa ne.

Ampak ljudje smo krvavi pod kožo in kdor trdi, da ga niti enkrat samkrat ni zamikalo prepovedano, laže. Imamo fantazijo...imamo domišljijo...in priznam, v moji se zadnje čase vedno bolj poigravam z mislijo kako bi bilo. V troje. Ker veste kaj, ko mi je eden mojih prijateljev, zatrdil, da bi on svojo drago samo še bolj cenil in ljubil, če bi mu izpolnila fantazijo v kateri se ljubita z njeno prijateljico, mi je na nek način odprl oči. Ker veste, tudi on bi njej izpolnil želje oz. njene fantazije.

Super dečko. Ker on razume. On ve, da ljubi samo njo in nobene DRUGE. En večer razgretih teles in norega seksa...niti ni tako slabo. Pošten in iskren trikotnik, v katerem je vsem jasno kje jim je mesto. Kaj pravite, bi šlo? Bi poizkusili? In to z osebo, ki jo ljubite najbolj na svetu. Bi si upali narediti korak dlje v svojih perverzijah? Namesto, da nerodno in z kančkom slabe vesti pogledujete sodelavkin razporek na mini krilu, ki vodi...uf...saj veste in si predstavljate kako bi jo..... Ali pa da si z praktikantko vašega podjetja pošiljate žgečkljive SMSe in poželjivo flirtate ali varate svojega "pridnega" moškega z vašim zobozdavnikom.

Bi lahko priznali, da si želite nekaj kar si  pravzaprav želimo vsi, mladi in stari. Seks poln strasti, slasti in norosti...seks, z vsemi svojimi umazanimi in lepimi notami. V troje. Varno. Brez slabe vesti, da varate. Ker ona bi vam to dovolila. Ona bi vam, ker vas ljubi izpolnila to vašo noro fantazijo. Ona vas ljubi. Meja ni več, ker seks ni nič več sinonim za intimnost in zgolj enosmerno predanost.

Torej slika je naslednja. Ve drage moje, vaš moški in...vaša seksi prijateljica. Ve poljubljate njo, on poljublja obe, si želi vas in njo. Ker gre zgolj za poželenje, zares pa ljubi in se predaja samo vam.  Se zbuja z vami in vas ljubi in obožuje tudi v vaših najslabših momentih. In na koncu so vsi srečni in brez slabe vesti, da so naredili nekaj nezaslišanega nadaljujejo z svojim življenjem.

Bi šlo? Bi si upali narediti korak višje v svoji ljubezni?

Ja moram priznati... Sama najbrž še nekaj časa ne, tako da ostajam pri...fantaziji... Ampak ja, zdaj razumem da je vse le igra v kateri si sami postavljamo pravila in da nihče ni nikoli popolnoma samo naš. Obsojanje je popolnoma odveč.

Vaša (poredna) Teja.

Komentarjev (2)

OK, stvar je taka, že nekaj časa mi potrkava po hipofizi nekaj kar še nisem izrekla naglas.
Stari modri rek, SMEH JE POL ZDRAVJA z mojim dodatkom, SEKS pa je DRUGA POLOVICA zdravja. Pošteno nasmejat se ni težko, dobro poseksat pa, hja...tukaj pa pridem do dileme.
Ali je seks, vsak seks sam po sebi zdrav?  Ali je poanta v orgazmu ali v tem kako dober je seks pred orgazmom? Če je vse le nek maraton do konca, do eksplozije,  smo s tem res naredili kaj dobrega zase?Hmmmm
Ok priznam, sama sem mnenja, da je seks boljsi tudi brez orgazma, če me partner dobro vodi skozi celotno zgodbo in mi ne pride...heh, ni panike...meni je pasalo...ne sekirajte se fantje, ženske smo narejene tako, da nam že celotna igra nadogaja dovolj, da lahko rečemo, da je celotno ljubljenje vrsta različnih orgazmov, ki jih sproducirajo, vaš pogled, malce močnejši dotik ritke, kroženje z boki, lizanje vratu, da ne omenjam besed. Te čarajo še bolj kot dotiki. Upajte si, ne skoparite z njimi.
Tako, da prepustite se igri do konca, z vsemi čuti, z vsemi sokovi, ki tečejo skozi vaše telo. Naj vas vodi popoln prvinski nagon. Se spomnite prizorov iz filma Basic Instinct? Ali pa filma Devet tednov in pol?
Dragi moji, tak seks obstaja....in tak seks je POL ZDRAVJA. Brez hitenja, popolno predajanje.
Zame osebno je največje mučenje, če seksam kar tako, pač ker je tisti dan v tednu, ker je kao že čas, ker je kao zdravo...pač ležiš in čakaš, da bo njemu prišlo. Ker on je moški, on pač to rabi.  Vmes sicer človek pride do zanimivih odkritij, v stilu, od kdaj pa je ta razpoka na stropu, ojej spet bom mogla pomit okna...kar ti da nekako zagon za to, da naslednji dan le primeš v roke krpo in do brilijantnega sijaja pomiješ okna in si rečeš: "Tako, naslednjič mi bo morda celo uspelo padit v njegov film".

S takšnim seksom si ne delamo nikakršne usluge, kaj šele zdravja!
Zdaj nam je že jasno kajne, v kakšnem primeru je seks pol zdravja?
A sem bila dovolj jasna? Siljenje in pretvarjanje ne vodi nikamor. Konec koncev tudi samo ena polovica zdravja je nekaj. Ampak to je že tema za naslednji blog.

Skratka dragi moji, ljubite se  ko vam to resnično paše. In prepuščajte se strasti vedno in povsod. Odprite čakre, zadihajte s polnimi pljuči. Naj vas ne omejujeta morala in etika.
Če vam ne paše pa boste več koristi zase naredili, če boste v roke prijeli krpo in se lotili čiščenja.



Vaša "poredna" Teja

Prihodnjič kaj narediti, ko v vezi ni več strasti...

Komentarjev (8)

No takole, vsi me priganjajo naj že končno kaj napišem pod tole kategorijo. Hehe ja ja, evo ste dočakali.
Razmišljala sem, o čem naj najprej pišem, naj se lotim zadeve na čisto prvinski način...hmm, ne...naj, opišem zadevo iz popolnoma znanstvene plati...BORIINNNGGGG...

Ok takole je, kupujem vibrator.  Čisto pravi tazaresni vibrator. Prijatelja vsake ženske. Kot je rekla Carrie v Sex and the City, nekaj kar mora imet vsaka prava ženska. Konkretne velikosti, konkretne debelosti, z več nastavitvami...hja, sliši se simpl, pa ni.
In ne nisem nepotešena, samo rada bi preizkusila nekaj novega. Nekaj norega. Nekaj kar bi mi po pripovedovanju mojih prijateljic, moglo odnest tla pod nogami. Hja, no pa dajmo.

Zadeve sem se lotila precej raziskovalno. naj ga kupim preko interneta kjer je izbira res velika pa še konec koncev anonimna? Nič pohotnih pogledov prodajalca, ki mi bo vztrajno zaterjeval, da sem izbrala pravega zase, ker hej, kako pa naj on ve...v očeh mu piše, da ni eden tistih, ki ga radi dobijo...saj veste kam, hehe. Ali pa osladnih vprašanj bjondaste prodajalke a.k.a. svetovalke o velikosti umetnega penisa in vprašanj kako visoko si želim, da me odnese. Hey čim višje, itak! A nisem zato tukaj?

No in tako si ogledujem te svetleče, pokončne “kolege” in čakam na signal v moji glavi, ki mi bo potrdil pravilnost moje izbire. Odločitev je res težka, verjemite mi. Ponudba je velika. Barve od disko bleščeče, do rejversko roza, pa vse tja do “look like real one”...beli, črni, azijski, moldavski...okej...rabim vibrator...kaj me briga, ali pleše po mongolsko ali po ameriško, saj veste, cilj je le eden. Naj dela na vseh platformah.

Torej komplicirala pri barvi ne bom. Svetovali so mi, na nek način manipulativno, da je bolje gledati višji cenovni razred. Ker so kao boljši in bolj kvalitetni, bolj podobnim pravim. Ok, torej nič tistih za v kovček, ki jih dobiš za 20 evrov. OK, naslednja kategorija vibrator za 40, 50, 60  evrov. Pošteno!

Vibrator, ki masira več koncev hkrati?  Odlično. Pravi multitasking, točno zame.
Jaz pravim, da imamo ženske itak tri G točke... Nad in pod vstopom v deželo, v kateri se cedita med in mleko. In če nekdo obvlada vse tri teritorije, je caaaaaaaaaaarrr!!! Užitek zagotovljen. Garantirano. Zase želim le najboljše.

No in tako ga zagledam. Delfinčka, ki...pleše povsod tam, kjer...hmm...sem vam prej opisovala.

Car med carji, baje. Klik v glavi se je zgodil. Tega hočem. Kemija je bila obojestranska. No to bom šele videla, ampak tako je.......lep.....delfinček.

Kako se je obnesel in ali me je odnesel v višave pa.....soon.


Vaša “poredna” Teja - ah dajte no, sej smo vse, koga farbate :)

 

 

 

Komentarjev (5)

Komentarjev (0)