Here and now

»Teja ti moraš nujnoooo začet meditirat.« sem slišala že neštetokrat. »Ja vem. Morala bi. Verjetno bi mi dobro delo. Ampak kako?« »Samo zapreš oči, se usedeš v meditativni položaj, se relaksiraš in ne misliš na NIČ.« »Ja ampak jaz postanem živčna. Po glavi se mi podijo misli in ne morem jih ustaviti.« »Saj jih ne rabiš ustaviti. Samo pusti, da grejo stran.«

Vse lepo in prav. Tudi brala sem veliko o meditaciji. Priznam-večinoma v raznih wellnes revijah za srečno in zdravo življenje, kjer so članki na to temo zelo pogosti a ob enem tudi zelo kratki in nejasni. Ja, nejasni so.

In tako sem z meditacijo odlašala vse do zdaj. »Bom jaz lepo poguglala kako se meditira.« In sem našla eno res super spletno stran. Spet vse lepo in prav, ampak zakaj in kako?….in odgovor sem kaj hitro dobila. Zakaj-mi je bilo jasno. Ker je moj um, moje življenje bilo in je do neke mere tako kaotično in meni sami na trenutke tako nerazumljiv-zakaaaaj se mi to dogaja? Zato, ker iščem potešitve in srečo izven sebe. Ja, to sem vedela že prej. Ampak veliko lažje je s prstom pokazati na vse, ki nas kao delajo živčne, nesrečne, nezadovoljne, jezne, frustrirane…kot pa si reči:”Samo jaz sam sem odgovoren za svoje počutje.« Ampak, ker sama menim, da nisem v tem trenutku poklicana za to, da odpiram tovrstna duhovna vprašanja in dajem odgovore, se bom raje držala rdeče niti tega bloga. MEDITACIJA

Vedno sem čutila, da sama meditacija kot taka kakršno nam predstavljajo v revijah in ki nam jo predstavljajo na raznih tečajih-še ni to to. Nekaj manjka.

In sem odkrila zanimivo knjigo z naslovom:TRANSFORM YOUR LIFE, Geshe Keslang Gyatso. Ker sama že od nekdaj izredno priznavam Budizem in njihove nauke, med katere z osnovo spada tudi meditacija, in ker ne maram raznih oz. raje bom rekla- ne priznavam in se ne najdem, novodobnega ameriškega pranja možganov zgolj in samo z pozitivnimi afirmacijami, ki delujejo sicer- a le na kratek rok-nee pozdravijo bistva v človeku, sem to knjigo že po izgledu platnic in opisu začutila, kot nekaj kar potrebujem.

Prav tako sem obupala nad raznimi psihoterapijami-od Freuda- do ne vem kake Gesthalt terapije. Been there, done that. Vse sem probala. Da ne govorim o tem koliko keša je bilo zmetanega, a ne duha ne sluha o kakšnem pozitivnem efektu. Dopuščam seveda možnost, da komu pomaga. Pa vednar nisem bila nikoli pristaš visokega egoizma, katerega določeni psihoterapevti tako radi prodajajo. »Samo jaz jaz in jaz, pa šele potem drugi.« Ne, enostavno se to ne ujema z mojo dušo. Oz bom takole rekla: vse predolgo sem se ravnala po tem načelu…ampak srečna in reees zadovoljna pa…nisem bila.

Kopanje in brskanje po preteklosti, neskončno analiziranje vsega…vedno znova in znova. Ne, to ni zame.  Kaj pa je potem zame?

To, s čimer sem začela tale zapis. Meditacija. Ampak ne samo sedenje in vegetiranje, meditacija kot je treba.

Končno sem dobila konkreten odgovor. »Ne se samo vsest in mislit na nič. Misli! Controle your mind.!« DA! Končno! To potrebujemo vsi. Kontrolo nad lastnim umom. Zato mi je ta knjiga res pomagala. Ker je bedarija, da boš dosegel nirvano zgolj z odganjanjem misli in sedenjem (ker ljudje čakamo potem na nek čudež, ki pa se ne zgodi), ampak z meditiranjem NA določeno stvar. Ne bom zdaj pisala o vseh stopnjah meditacije, pa o samsari in o karmičnem dolgu itd. To si bo že vsak sam prebral, če bo želel. Dejstvo je, da če želiš kvalitetno meditirati, moraš določene budistične nauke NUJNO prenesti v svoj vsak dan. Kaj ti pomaga meditacija vsak dan 15 minut, če greš in si po njej isti, z istimi mislimi, jezo, razmišljanjem. K meditaciji je treba pristopiti celostno. Ne nekaj na pol. K sebi k človeku kot celota. Zato je NUJNO se poučit o vsem kar zadeva meditacijo. Zato je NUJNO se zavedati svojih napačnih predstav, jih premeditirati, spremeniti dojemanje sebe in sočloveka, sveta, rojstva in smrti, posmrtnega življenja, reinkarnacije. Ne meditirat zato, ker Oprah pravi, da je to dobro. Ne plačevat velikih denarjev, da vas nekdo uči meditacije. S tem spet iščete odgovore in srečo v drugih. Odgovore pa imate v sebi sami. Nihče vam jih ne mora dati- še posebej, če za njih računa in vam s prve obljublja, velike rezultate in hitro pot do »sreče«.

Tale moja knjiga stane 9 evrov. Nič, v primerjavi z raznimi tečaji in samooklicanimi guruji. Knjiga je tako bogata, tako prečiščujoča in tako malo je potrebno, da dobiš odgovor tukaj in zdaj ko jo bereš. Zakaj? Ker ti ne da odgovora sama ampak odgovor začutiš sam pri sebi.

Sama meditiram vsak dan. Meditiram med tem ko tečem, meditiram med tem ko kolesarim, ko hodim po gozdu. Kako? Samo s prisotnostjo v tistem trenutku. Ne v tem kaj je bilo ali v tem kaj bo. Samo to kar je. Ker samo to je. Sama meditiram »na« dejstvo, da lahko danes umrem. Napačno je mišljenje:«Saj pa ne bom danes umrl.« S tem se samo odmikaš od življenja in od tega trenutka, ki edini šteje. Poleg »smrti« moja meditacija zavzema tudi »ljubezen do vseh živih bitij.« Konstantna mantra v moji glavi- da ljubim vse. Ljubim vse druge bolj kot ljubim sebe. Haha, vas že vidim zdajle, kako vam ego narašča in si mislite:«Ne ne, najprej ljubi sebe, da boš potem lahko ljubil druge.« Pa ni res. Res ni res. Tudi jaz sem mislila enako. Ja eno je, da poskrbiš sam zase. Da poskrbiš za svoje zdravje, da ceniš svoje telo, da se sprejemaš takega kot si. Vendar to NE pomeni LJUBITI SE. To pomeni, POSKRBETI ZASE. Ljubezen pa je odnos do drugih. Niti ni čustvo. Niti ni zaljubljenost. Je postaviti drugega pred sebe. Ja. Tako kot mati ljubi svojega otroka. To je ljubezen do drugega. Ščiti ga in neguje, svoje življenje bi dala zanj. Otrokovo življenje ji je pomembnejše kot lastno. Tukaj nič nenavadnega. Ampak kako lahko nekdo reče, da mora nam biti tuje življenje pomembnejše kot lastno življenje? Ker kdo pa bo poskrbel za nas? Kdo bo nas ljubil? Ne, najprej ljubim sebe in potem druge. Žal pa nas takšno ravnanje ne dela srečne. O ne. Prej nesrečne. Morda je tole napisano vse skupaj pre-na hard. Tudi, če bi meni nekdo nekoč rekel, da moram drugega imet raje kot sebe, bi mu rekla, da je zmešan.

Ampak meditacija na ljubezen do drugih te pripelje do dejanskega stanja, v katerem si srečen, ker je drug srečen. In ne, da si ti srečen, ker pač hočeš bit srečen in misliš DA MORAŠ BITI SREČEN. Meditacija pri tem pomaga.

Vse je tako preprosto. Verjamem pa da se vam tole zdaj bere, kot da…kot da se mi je v glavi nekaj skockalo in zdaj furam neko budistično religiji, ker sem pač ugotovila, da sem kao nesrečna in rabim neko vero in upanje in to zdaj iščem v budizmu. Ne ne….vse je ok. Počutim se tako dobro kot že dolgo ne. Vstajam vsako jutro ob 5:30, ( je pa res, da imam določen spalni red in sem ob 8ih zvečer že v postelji. 🙂 …tudi kvaliteten spanec je pomemben…in jutra so tako lepaaaaa…da mi je škoda spati do 8ih :)…včasih se prebudim že ob 4ih zjutraj in bi najraje kar vstala…no pa se kr mal prisilim, da še malo poležim ) niti kave ne rabim spit so moje misli že jasne in telo polno energije in pričakovanja, kaj bo prinesel dan. Ob 6:30 sem že zunaj, v naravi…ko nikjer še nikogar ni. Sedim ob potoku in meditiram na zvoke narave. Samo malo usmeritve sem potrebovala. Samo malo. Če sem še mesec dni nazaj mislila, da se mi bo zmešalo ob misli na to, da moram živeti in od misli, kam grem, kaj me čaka- sem zdaj popolnoma mirna. Ker človek potrebuje naravo. MORA V NARAVO. Ne v fitnes, ne v telovadnice, ne laufat po Tivoliju. Človek potrebuje pravo, neokrnjeno naravo. TO!….nobenih distrakcij. Vsaj na začetku ne. Odklop. Odklop od stresa. Meditacija. Tek. In kontrolo nad samim sabo. Saj, če pomislite- ALI IMAMO LAHKO KONTROLO NAD DRUGIMI? KONTROLO NAD NJIHOVIMI DEJANJI?NAD NJIHOVO JEZO, FRUSTRACIJAMI, AGRESIJO, ČUSTVI…? NE. Edina osebo nad katero imamo LAHKO kontrolo smo MI SAMI. Kako noro fantastično. In ko imamo kontrolo nad sabo, se vse okoli nas spremeni. Ja, res se. Evo vidim na lastni koži. In ne- življenje se mi ni zdaj nekaj čudežno spremenilo, čeprav se mi prav vsak dan zgodi nekaj, ali pa opazim nekaj in si lahko rečem samo:”Wauuu, a res?”….se je pa spremenilo oz se spreminja moje dojemanje življenja. Tako kot gledamo na življenje, takšno bo. Slabo ali dobro. Nesrečno ali srečno…vse je odvisno od nas. Juhuhu- a ni to fajn? Ko se končno lahko rešiš pričakovanj, ki te delajo nesrečnega. Noro nooooro dober občutek. Kje sem jaz spala prej? 😀

In pa za konec…hm…ne vem…samo to lahko rečem- VSE BO OK!…;) IN TAKO TUDI ČUTIM. In noro se veselim vsega, kar mi bo meditacija še prinesla. Že sam štart je bil fantastičen…