Novo poglavje 1.

Ker mi pisanje blogov na silo, samo zato, da objavim nek zapis in da sem ažurna, predstavlja veliko blokado in stres, sem se odločila, da bom objavljala krajše zapise. Nekateri jih lahko berete na mojem Facebooku, s čimer pa sporočila in misli ne pridejo do vseh ljudi. Konec koncev če že kje, lahko na svoji spletni strani svobodno objavljam moje najgloblje občutke, misli in dogajanje v življenju. Zato tudi sem tukaj. Zase in zaradi vas. In ker me v daljših blogih rado zanese v filozoiranje brez konca in kraja, sem torej prišla do sklepa, da so krajši zapisi lahko celo bolj efektivni od dolgega razglabljanja o neki stvari. Konec koncev pa človek ne sme vsega izdati. Nekaj mora ostati tudi samo moje. 

Današnji zapis se mi je utrnil ob krožniku hudo nasitne lazanje. Seveda človek lažje razmišlja s polnim želodcem. Hmm…v tem trenutku verjetno rahlo prepolnim, ampak ok…:) Pa že nasploh je danes izredno inspirativno naravnan dan. Vročina končno deluje v obratni smeri od kisanja možganov, hihi. 

Torej. Misel št. 1

Če ne delaš nečesa z vsem srcem, vso ljubeznijo, entuziazmom in energijo…to morda ni to za kar si bil ustvarjen oz. je to izguba časa in energije. Kot pri otrocih…le tisti se bodo razvili v srečne in izpopolnjene osebe, katerih starši so jim namenjali vso brezpogojno ljubezen, podporo in ki so jim vedno krili hrbet. Ostalo so frustracije. Če vas torej vaše delo bolj kot osrečuje frustrira…poglejte v svoje srce. Tam je namreč odgovor. Le iz njega lahko sevajo prava energija, entuziazem in ljubezen. To je vse kar potrebujemo. Vse ostalo so….frustracije in čas, ki se izteka….