Nedaj se…municija <3



Od:Municija

»DragaTeja. Berem tvoje bloge in sem nekako začutila, da, ti pa lahko pišem. Mislim, da boš razumela. Vsaj delno. Našla sem se v opisu tvojega bloga…zadnjega bloga. Samo čutim in sem…in vedno vse dobro uničim v svojem življenju. Moški, ki pridejo in gredo iz mojega življenja. Šel je…stran…po 8ih letih. Bila sem zlobna. Bila sem žalostna. Grozna. Varala sem ga. Drogirala sem se. Pa še vseeno…sem ga vedno globoko ljubila. In večno ga bom. Čeprav tega ne znam pokazati…Zdaj končujem faks. In on je šel. Živela sva skupaj. Naredila sem veliko napak. Šla čez vsako mejo. Tudi antidepresivi niso pomagali…..izgubljena sem. Princeska. Na vzven sem popolna. On ve, da nisem. Ampak…izgubljena.Ne vem, draga Teja, če razumeš…ampak misli, da ja…bojim se samote. Te samote. Ko ga ni več. Bil je tukaj. Zdaj pa ga ni. Izgubljena sem. Najrake bi šla nekam ven in se ga zapila, dala dol z vsemi, ki me hočejo…pogrešam ga. Nisem vedelA KAKO PREJ…mogoče pa SAMO NE ZNAM LJUBITI. Vem, da sem lepa…lepa, kot pravijo…starši…frendi..ampak…tako izgubljena…najraje bi se kar ubila. Nočem umret. Ampak RADA BI UMRLA. Help…..DAJ MI ENO PESEM ZAME…samo eno….in če mi kaj napišeš…bom srečna čez streho Šubičeve Gimnazije«

DRAGA MOJA »Municija«

Težko je. Prekleto težko, ko si zapuščen. Ko si tako malo starejši, recimo v poznih 20ih, potem šele pride šamar. Vsi poročeni, z otroki, fotke na FB….človek bi se kar fental. Gledaš sošolke, poročene…s tremi ali več otroki…vse je jeba. Ti pa si sam. Si delil neko boemsko življenje z nekom, s katerim si mislila, da sta eno, da te razume, da digga s tabo. Začetek je fajn. Pa lep. Pa EPSKI. Pa pesmi pa verzi…pa vse je super. Hja…ko se spoznaš si super fajn. Ampak draga moja eno ti povem- ko boš nekomu- tipu- človeku LAHKO na glas povedala s kom vse si se že dol dala in ko te bo videl zadeto k kamen…in ko te pogleda…in ne vidiš pogleda, ki trga…češ:«Zakaj si bla taka svinja? A mene boš lahko BOLJ ljubila? A boš zmogla to?«…ali pa se boš spremenila ko si zdaj z mano????….ne boš se????—ok…nisi vredna!—to kar TI meni pišeš…čutim, da se nista ravno začutila. Žal. Ni bad!…ni good!—ampak—ljudje smo življenje. Ljudje dajemo življenju smisel.,….nikolo NIKOLI nisem znala dajet ljudem oznak: TI SI MOŠKI TI NE RAZUMEŠ- bullshit! Cosmo bullshit! MOŠKI ENAKO ČUTI!!!!

 

Še vedno spoznavam LJUBEZEN. Pojma nimam kaj je LJUBEZEN…POJMA NIMAM. Pomoje ko bom bl a na smrtni postelji…ko bom odprla škatle ki mi jih bojo prinesli vnuki iz stare hiše, ki bi jo radi spoznali…in bom brala..pisma mojega prvega fanta Alena…( zdaj že poročen srečno in s 4.mi otroki- was i so bad or what???)iz stare škatle za čevlje…in se spominjala…ne , vem, da ne bom bla starka v domu za ostarele v Fort Lauderdailu….bila bom pač…pomoje samo…stara mama…siva…čakajoč na smrt…in na…hja…SRAGA MOJA- KAJ NAJ TI REČEM?…prava ljubezen baje boli….PA NAJ BOLI! ZAGOTOVO JE TO NAJLEPŠA BOLEČINA KAR JIH BOŠ KAJ OBČUTILA! JA. PRAVA JUBEZEN BOLI. Pa ne seri s samomori! Pejva skupi raje na pir pa je…;)….maš še toook stvari a dat…1 teden je meja …prva meja,,,po enem tednu…SE ZAČUTI…PO 2.TEDNIH- boš jezna kor pes!….pa še ga boš hotla nazaj….po 3.TEDNIH- ga še kar ne bo…in ko pride 4.TEDEN, …ČE GA NE BO- SAM PELJI DALJE!…DONT GIVE UP!!!! Spomni se začetka..pred njim! Kdo si bila!?….KDO SPLOH SI DETE MLADO? IM HERE! Sam piši!

Sharing is caring :

Leave a Reply

%d bloggers like this: